astrolaba .
Herman razlikuje astronomijo od astrologije na isti način kot Abu Ma'Shar v Uvodu v astronomijo. Astronomija se ukvarja z gibanjem nebesnih teles, njihovimi položaji, odnosi, ne glede na njihov vpliv na zemeljski svet.
Herman je ob zanimanju za astrologijo prevajal mnoga arabska astronomska
dela, enako zanimanje pa je pokazal tudi za starogrška, posebno
Ptolomejeva. Posebno pomemben je prevod Ptolomejeve Planisfere, ki je
vsebovala stereografske projekcije nebesne sfere na ravnino in dajala
teoretično podlago za konstrukcijo
astrolaba .
Neznani pisec trdi da je Herman prevedel tudi Ptolomejev Almagest- vsekakor ga je poznal, ker ga večkrat omenja v delu O bistvih.
Herman je v svojih delih večkrat omenjal številna astronomska dela s katerimi si je pomagal pri delu. Med ostalimi omenja tudi svoj prevod dela al-Kwarizmija-astronomskih tablic, utemeljenih z indijskimi izvori in perzijskim ciklosom.
Hermanovo zanimanje za Planisfero, astrolab in al-Kwarizmijeve tablice kažejo, da je bil tudi praktik, da je opazoval nebo in težil k uporabi teoretičnega znanja.
Ustvaril si je tudi lasten astronomski nazor,kar je posebej vidno v delu O bistvih .
Zanimali so ga mnogi problemi gibanja planetov, njihova svetlost,
položaj Sonca in Meseca pri 
mrku in celotni ustroj nebesne sfere.
Pri ustvarjanju svoje slike o astronomski strukturi sveta se je
naslanjal na Platona in njegove učence.
Njegova trditev, da se v srednjem delu neba nahaja sedem planetnih sfer
se ne razlikuje od Platonove, vendar pa model gibanja prevzema po
Heraklidu
(ki se razlikuje od 
Platonovega ).
Seveda je v teh modelih Zemlja v središču in je nepremična, kar skuša
Herman tudi dokazati.
Zelo se zanima tudi za vprašanje, ali poleg Sonca sveti še kak planet.
Za mesec ve, da ne sveti, zato se zanima za
Venero .
On tudi domneva, da se planeti ne gibljejo z isto hitrostjo in to tudi
dokazuje s pomočjo znanih obhodnih časov.
Oddaljenost Meseca in Sonca od središča
sveta dobiva s pomočjo njunih mrkov.
Retrogradno gibanje planetov pojasnjuje z epicikli kot Ptolomej, vendar
se po Hermanu Sonce giblje le po ekscentrični krožnici.
Herman pravi, da je Bog dal planetom dve gibanji zato, da dobimo raznolikost
gibanj planetov, ki je potrebna za spremembe v spodnjem svetu.
